Dejal je: "Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.
Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je: "Kdo si ga še vedno želi?" Roke so bile še vedno dvignjene.
"Dobro," je odgovoril: "Kaj pa če naredim tole?" Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati. Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega. "Kdo si ga želi sedaj?" Roke so bile še vedno v zraku.
"Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije," je rekel. "Ne glede na to, kaj sem naredil z denarjem, še vedno si ga želite, ker bankovec ni izgubil svoje vrednosti.
Še vedno je vreden 20 dolarjev."
"V življenju pogosto pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh, v umazaniji, vse to zaradi odločitev, ki jih sprejemamo, in okoliščin, ki nam prihajajo na pot. Takrat mislimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi ... predvsem za ljudi, ki vas imajo radi. Veličina našega življenja ni odvisna od tega, kar naredimo ali koga poznamo, temveč od tega, KDO MI SMO."
(Zapis sem našla na Sončevih pozitivkah)
